prof. dr. Maja Makovec Brenčič, Ekonomska fakulteta v Ljubljani
EKLEKTIČNO ZGRAJEN DIAMANT
Janja Požar, MBA, ABC, Po.svet, d.o.o., direktorica
KOMUNICIRANJE - POSLANSTVO ZA DOBRO SVETA
Vida Petrovčič, novinarka RTV Slovenija
OSEBNO O OSEBNEM
Zanimivo branje, ki ga je izpisala Olivera B. Dolinšek, prinaša poseben pogled na to, kaj sploh je komuniciranje in kako ga lahko zaznavamo kot osebe – posamezniki, kot ljudje - del družbe ali kot strokovnjaki, ki delujemo na področju sodobnega poslovanja in trženja. Povezljivost znanosti, kot so ekonomija, filozofija, psihologija, in njihov vpliv na gradnjo in razvoj komuniciranja dviguje raven našega običajnega razumevanja stvarnosti ljudi in okolja, ki ga gradimo, pri čemer skuša avtorica umestiti svoj lastni pogled o povezljivosti človeških značilnosti z zunanjim okoljem in s sposobnostmi razvoja odnosov (komunikacije) v njem.
Delo sporoča lastne izkušnje odnosov in komunikacije od otroštva do danes in jih umešča v eklektično zgrajen diamant, ki skuša razložiti nivoje povezljivosti področij in energij komunikacije. Kako kot posamezniki v različnih vlogah komuniciramo - zavestno ali nezavestno, pogojeno z določljivkami našega razvoja in okolja, je v presojo prepuščeno bralcu. Vsakdo izmed nas namreč gradi lastne nivoje in sposobnosti komuniciranja, še posebej z vidika povezljivosti različnih področij znanj in osebnih izkušenj – kar v nas pogosto povzroča zmedo. Avtorica skuša to prikazati na bolj sistematičen način, s predstavitvijo številnih dejavnikov, ki po njenem mnenju vplivajo na naše sposobnosti in uspešnosti ter učinkovitosti komuniciranja, vendar mnogokrat pušča pomen posameznega dejavnika in njegovega vpliva v presojo samemu bralcu.
Avtorica z vsakim poglavjem niza nove plasti komunikacije in vplivov nanjo (v nas samih in okolju), išče tudi rešitve komunikacijskih problemov in privede do neke oblike utemeljitve razvitih misli v sklepni strategiji in metodoloških pristopih. Na ta način nam skuša postreči z orodji in s koncepti razmišljanja, ki so uporabni v praksi. To ponazori tudi s primeri, ki zaokrožujejo celoto povedanega in nosijo sporočilo preverjanja podanih konceptov v praksi.
Na nekaterih mestih kar bralcem prepušča razmišljanje o tem, kaj pravzaprav je posamezen dejavnik ali koncept, kot npr. življenjska pot, hiša zavesti, duše … v resničnem svetu komunikacije. Morda s tem avtorica vsem nam ponuja izziv rasti – na povsem drugačen način, kot smo ga vajeni v ciljno usmerjenem poslovnem svetu. Zato je delo drugačno branje za vse, ki se zavedamo pomena komunikacije in dimenzij njene resnične sporočilnosti - ne glede na komunikatorja ali cilj komunikacije. Branje v razmislek.
Prof. dr. Maja Makovec Brenčič
Ljubljana, april 2007
Dr. Maja Makovec Brenčič je izredna profesorica za področji mednarodnega poslovanja in mednarodnega trženja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Obsežno pedagoško in znanstveno-raziskovalno delo, ki ga izvaja tako doma kot v tujini, dopolnjuje s svetovalnim in z izobraževalnim delom v vodilnih slovenskih mednarodno delujočih podjetjih, predvsem na področju mednarodnega trženja. Je vodja dodiplomskega in podiplomskega programa Mednarodno poslovanje na Ekonomski fakulteti in predstojnica Pedagoškega centra. Je članica vrste slovenskih in mednarodnih strokovnih in znanstvenih združenj s področja trženja in mednarodnega poslovanja, članica uredniških odborov revij, predsednica Slovenske marketinške konference ter soustanoviteljica in predsednica Študentske poslovne konference, ki povezuje raziskovalno delo študentov s potrebami podjetij.
Knjiga je presegla moja pričakovanja. Nisem še prebrala boljše knjige s tega področja, ki bi bolj doživeto, enostavno, s konkretnimi primeri iz življenja tako prepričljivo razlagala zapletene ter težavne procese komuniciranja, ki so v prvi vrsti povezani z osebnostno izgrajenostjo vključenih posameznikov. Poglavitna načela, ki bi jih sicer drugače morda pozabili, avtorica prikazuje na slikovit, življenjski način. So plod njenega življenja in dela, zato delo vsebuje preverjene zgodbe, ki imajo svoje potrdilo v praksi in so že zato dragocene.
In kar je za slovensko stroko odnosov z javnostmi še pomembneje - številna do sedaj razpoložljiva literatura daje svoj prispevek k osvetljevanju strategij in tehnik komuniciranja, nobena do sedaj pa ni s stroko komuniciranja tako celovito povezala človeka in družbo, katere del smo. Veliko smo se posvečali namenom in postopkom krojenja, nismo pa posvetili dovolj pozornosti pravi vsebini - blagu, iz katerega smo šivali.
Knjiga, ki jo držite v roki, se loteva področja dovolj kompleksno, da nam odstira tudi to plat ter nove vidike in razsežnosti bistva komuniciranja. Obravnava komuniciranje kot psihološko, filozofsko in podjetniško delovanje, ki je ob pozitivnem odnosu do sebe in drugih, celovitem odnosu do družbe kot celote ter strateško-podjetniškem pristopu samo izpolnjujoče in prispeva k dobremu tega sveta.
Ne gre torej za povezovanje različnih komunikacijskih orodij ali področij komuniciranja, temveč za povezovanje mnogih vidikov, ki olajšajo razumevanje izzivov komuniciranja in potreb po spreminjanju na različnih ravneh, ki nam jih prinaša današnji čas.
Ne verjamem v enostranske in poenostavljene rešitve, ki prinašajo površinske učinke. Kakor tudi ne verjamem v dober svet brez moralne celovitosti. Zato spoštujem opozorilo avtorice, da je »k vsaki pomembnejši družbeni koristni ali gospodarski iniciativi potrebno pristopiti multi-disciplinarno. V nasprotnem primeru nastaja neskladje kot posledica ozkih kapitalskih, lokalnih in drugih interesov«. Osebe, ki ne morejo uravnovesiti svojih misli in občutkov, se ne morejo usklajevati z drugimi, še poudarja avtorica. Posamezniki, organizacije ali države so sicer lahko uspešni tudi brez upoštevanja teh načel. To nas uči zgodovina. Uči pa nas tudi, da so vsi tovrstni sistemi, brez upoštevanja različnih pobud in interesov, brez osebnostne zrelosti posameznikov, ki so sposobni nenehnega vzpostavljanja strpnega dialoga, slej ko prej prišli do točke samouničenja in propadli.
Knjiga posredno ponuja odgovore, zakaj »tisti, ki obvladujejo informacijsko- komunikacijske tokove in znanje in ki upravljajo s to močjo, nosijo veliko odgovornost.« In ne samo to. Hkrati osvetljuje modele in procese, ki omogočajo uporabo teh modelov v praksi ter poziva k celovitemu gledanju, ki se odraža v integriranemu pristopu h komuniciranju. Integrirano komuniciranje, ki ga avtorica dojema kot »poznavanje, usklajevanje in integriranje v celoto komunikacijskih znanj in veščin, procesov in orodij s poslovnimi znanji in procesi«, ustvarja sinergijske učinke. Tovrstno ustvarjalno sodelovanje, ki upošteva stališča in motive posameznikov in hkrati usmerja skupna prizadevanja v doseganje skupnih interesov, ima dolgoročno velik učinek, je eno pomembnejših sporočil Dolinškove.
Postajamo kolesca v dobro delujočih strojih. Naše misli, čustva in prepričanja oblikujejo orodja obveščanja, ki so v rokah ključnih nosilcev gospodarstva in vlade. Avtorica nam kaže pot bolj usklajene in uspešne komunikacije, ki bi »morala oblikovati, spoštovati in komunicirati konstruktivne misli in pozitivna čustva ter kreativne pristope«. Ni pomembno - kdo ima prav in v kolikšni meri, temveč se je potrebno najprej osredotočiti na vprašanje - kaj je prav?
Ljudje želimo biti srečni in uspešni in uživati v tem, kar počnemo. Organizacije želijo napredovati. In knjiga bo nedvomno doprinesla k temu, da »bomo svojo vlogo komunikatorja doživljali kot poslanstvo usklajevanja in povezovanja, ki bogati nas in ljudi, s katerimi sodelujemo«. Komuniciranje bo tako skladno z načeli, z vzpostavljanjem dinamične stabilnosti in z nenehnim plemenitenjem zavesti delovalo za dobro tega sveta.
Uporabni pristopi in modeli knjigi zvišujejo vrednost. Je uporabna knjiga, ki nam bo lahko pomagala iskati središče, od katerega se oddaljujemo. Uspeh bo doživljal vsakdo, ki bo prebudil zavest, našel človeka v sebi, premagal ozkost in razumel celoto ter se začel drugače lotevati komunikacijskih izzivov. Verjamem, da bo izdaja te knjige pripomogla k uvajanju novega pristopa.
Hvala Oliveri in Rajku Dolinšku, da sta me povabila k recenziji knjige.
Janja Požar, MBA, ABC, Po.svet, d.o.o., direktorica
Požarjeva se v svojem študiju in delu srečuje z vsemi prvinami »diamanta komuniciranja «. Po študiju na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru je svoj odnos do podjetniškega pristopa oblikovala ob trženju storitev Term Krke, nato pa znanje poglobila na podiplomskem študiju managementa, MBA na IEDC Centru Bled. S komuniciranjem se je pričela ukvarjati leta 1993 ko je prevzela vodenje službe za odnose z javnostmi v Krki, d.d., Novo mesto in to delo opravljala vse do leta 2004. Leta 1999 je v Washingtonu pridobila prestižni naziv ABC (Accredited Business Communicator). Svoje izkušnje prek deset let izmenjuje v Slovenskem društvu za odnose z javnostmi, v letu 2004 in 2005 je bila predsednica žirije Prizma, slovenske nagrade za dosežke na področju odnosov z javnostmi. Od leta 2004 je direktorica podjetja Po.svet, d.o.o., kjer pri delu svoja dosedanja znanja in izkušnje povezuje in nadgrajuje z elementi življenjskih znanj psihologije in filozofije.
To je knjiga, ki smo jo dolgo čakali. Knjiga resnice, osebna pripoved o osebnem. Sama sem namreč že ves čas prepričana, da v komuniciranju in, če hočete, tudi v novinarstvu, s katerim se ukvarjam že tretje desetletje, ni prav nič objektivnega.
Jaz, ki vam pišem in poročam ali sporočam, sem oseba, vi, ki berete, ste prav tako in ljudje o katerih pišemo in beremo, so tudi osebe. Kje je tu objektivno? Ga ni. Komuniciranje je popolnoma subjektivno. Vse govorjenje o objektivnem je prazen mit.
Olivera Baćović Dolinšek nam je v knjigi »9Korakov učinkovitega komuniciranja – pot PRosvetljenja« to končno tudi povedala. Zapisala je tisto, kar vsi že dolgo vemo, pa si mogoče nismo upali in znali priznati. Zato je njenih 9 korakov resnično knjiga o poti prosvetljenja in ni naključje, da je neka »resna« in »objektivna« založba ni želela natisniti, ker se je bala, da diši besedilo preveč po »new age« gibanju. Tudi zato smo pri nas, v naši mladi demokraciji, še daleč od integriranega komuniciranja in od integriranih osebnosti, ki bi si upale povedati, da je cesar pač gol.
Zato je Oliverinih devet korakov nujno čtivo, ki ne ponuja definicij, pač pa pošten razmislek o sebi in lastnih napakah in o svoji planetarni odgovornosti. To je prva knjiga, ki sem jo prebrala, ki govori o komunikaciji navzven in tudi navznoter – v obe smeri. Priporočam v branje.
Vida Petrovčič, novinarka RTV Slovenija
